Zgodovina Karate klub Mislinja

Zgodovina Karate kluba Mislinja

Kratka zgodovina karateja v Sloveniji in Mislinji

Leta 1968 so pri Judo zvezi Jugoslavije ustanovili karate odbor, istega leta je dr. Ervin Pečnik predstavil karate v Dravogradu. Kmalu zatem se začne širitev karateja po vsej Sloveniji. Dr. Ervin Pečnik je postal kasneje prvi predsednik Karate zveze Slovenije. Kmalu po prvem spoznavanju s karatejem, se je le ta pojavil tudi v Mislinji. Septembra 1977 so ga prvič predstavili v mislinjski telovadnici. Odziv je bil zelo velik, saj nas je v vrsti stalo več kot šestdeset. Upam se trditi, da pa je ostalo tistih pravih začetnikov , zelo malo, pravzaprav sva ostala samo dva, ki še redno trenirava. Mesto treninga je že od začetka isto. To je telovadnica mislinjske šole. Tudi termin vadbe se že dolgo ni spremenil. S tega vidika smo ostali tradicionalisti, drugače pa sta se v klubu način vadbe in razmišljanje zelo spremenila. V začetku smo kot ostali, dobivali znanje iz knjig izdanih v drugih republikah bivše domovine. Tako pridobljeno znanje smo potem prenašali na mlade in malo manj mlade Mislinjčane in okoličane. Pozneje smo po znanje hodili v okoliške klube (Velenje, Slovenj Gradec, Ravne).

Določen del znanja smo dobili tudi na seminarjih v Sloveniji, najbolj priljubljen pa je bil seminar v Umagu. Seminar v Umagu sta vodila Beograjčana, brata Vladimir in Ilija Jorga. Ta seminar je bil vsako leto, trajal je dva tedna, vključena pa so bila predavanja iz medicine, prve pomoči, teorija karateja, taktika borbe in še kaj. Praktični del je bil tempiran z velikimi telesnimi obremenitvami. Jutranji del treninga se je začel zgodaj s tekom dolgim okoli šest kilometrov. Tekli smo v eno smer ob obali, ko je fizični trener določil mesto obrata, smo slekli zgornji del kimona, ga s pasom navezali na debla dreves, nakar smo vanj udarjali z rokami. Po povratku v kamp smo se zbrali v telovadnici, kjer sta nas prevzela brata Jorga s pomočnikom Oliverjem Mandićem. Jutranji trening je trajal dve uri, ob enajstih smo imeli predavanje, zvečer ob sedemnajstih pa je bil drugi trening. Drugi trening je trajal novi dve uri, po njem pa smo spet tekli po obali. Na koncu štirinajstdnevnega seminarja so bili izpiti, kjer je uspešno opravil izpit za 1. DAN, sedanji trener in predsednik kluba Drago Felle.

Velika zahvala za vse doseženo gre takratnemu predsedniku Telovadnega društva Partizan, Stanku Stoporku, ki je imel posluh za vse športne dejavnosti, ki so bile prisotne v Mislinji. Dr. Stoporko je bil tudi oseba, ki je dobesedno prisilil Draga Felleta, da se je udeležil izobraževanja na Inštitutu za šport in tam pridobil diplomo za opravljen izpit trenerja karateja. Telovadno društvo je imelo veliko sekcij, že takrat je bila karate sekcija ena bolj delovnih. Udeleževali smo se Koroško-Šaleške lige (borbe ekipno), kjer je bilo prisotnih šest klubov (Ravne, Dravograd; Slovenj Gradec, Mislinja; Titovo Velenje, Mozirje), tekmovali pa smo enkrat mesečno zmeraj v drugem kraju. Ta vrsta tekmovanja je bila za razvoj in populacijo karateja zelo pomembna.

Karate sekcija je bila tudi članica Karate zveze Slovenije in je kot članica imela pravico nastopati najprej na regijskih tekmah, potem na republiških in nazadnje na državnem tekmovanju. Tekmovanja so takrat potekala selekcijsko, najprej smo tekmovali na regijskem nivoju (nekaj po vrsti udeleženih se je uvrstilo naprej), republiški nivo je bil naslednji, nazadnje pa je bilo organizirano državno prvenstvo. Državno prvenstvo je bilo tudi tekmovanje na katerem je bila izbrana reprezentanca takratne Jugoslavije. Moramo se pohvaliti, da smo imeli takrat člane karate sekcije, ki so zelo dobro zastopali barve kraja na republiških tekmovanjih. Dlje od tam na žalost ni šlo.

Po odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je sekcija delovala pod okriljem Športnega društva Mislinja vse do leta 1996, ko smo se odločili ustanoviti Karate klub Mislinja. Vsem ustanoviteljem bi se za to zahvalili, saj gre klubu od takrat veliko bolje. V organe kluba smo postavili preverjene ljudi, ki pripadajo klubu in v tem smislu tudi delujejo. Karate klub deluje na osnovi prostovoljnosti, saj se nam ob našem proračunu samo tako izide. Število članov se je povečalo, imamo pa tudi tekmovalno ekipo, ki šteje povprečno deset članov. Po osamosvojitvi Slovenije tekmovalne selekcije zaradi majhnosti ni več, tako da gredo tekmovalci sedaj direktno na državno prvenstvo. Seveda se teh prvenstev udeležujejo tudi naši tekmovalci, rezultati pa so nadpovprečni. V zadnjih treh letih smo sodelovali tudi na evropskem in svetovnem prvenstvu z eno tekmovalko, ki je v naš klub prišla na pomoč iz Velenja. Anita Anušič je naš klub (seveda tudi državo) zastopala, kot da je vzgojena pri nas in je bila v Brasovu (Romunija – evropsko prvenstvo) druga, v Cagliariju (Italija – svetovno prvenstvo) pa je bila prva.

Rezultati so bili tako dobri, da bi človek pričakoval pohvale z vseh, strani vendar se zmeraj najde kdo, ki mu to ni všeč in potem to poizkuša izničiti. V našem kraju je na žalost to človek, ki bi moral biti na delo in rezultate najbolj ponosen. Vendar naša trma in zagnanost ne popušča, pa tudi miselnost v naši okolici se počasi spreminja. Stanje v našem športu je pač tako, da so dobri dosežki prehitro pozabljeni, za naše mlade tekmovalce, ki se zelo trudijo, pa to ni preveč dobra motivacija. Naše vodilo ostaja tudi v bodoče, otrokom moramo ponuditi zanimiv trening, naprednejšim, tekmovalcem torej, pa tekmovanj kolikor se jih zmorejo udeležiti.

Od naših začetkov v Mislinji, mineva letos petintrideset let. Minila so kar prehitro, vsaj za nekatere, ki sedaj počasi že začenjamo čutiti težo let. V letih delovanja se je zgodilo marsikaj. Od zmag in porazov, do smeha in joka, od veselja in žalosti do včasih tudi kake hude besede. Vse to je potrebno vzeti pri tako dolgotrajnem delovanju v zakup in si včasih zaradi tega zatisniti eno oko ali zapreti eno uho, da se stvar ohladi in dodela. Po premisleku nič ni tako hudo kot se sprva zdi. Konec koncev se tudi poraza navadiš ter delaš naprej v upanju, da bo tudi zate prišla zmaga.

Vsa leta delovanja se moramo spopadati s težavami, ki jih vselej zmoremo prebroditi in se iz teh težav dvignemo še boljši. Razne zahteve, pogoji, nevoščljivost, škodoželjnost in sorodno, nimajo s športom nič skupnega. Naučeni smo, da je človeku škodovati najlaže, pomagati mu je veliko težje. Vse to sovpada z delovanjem Karate kluba Mislinja. Ne smemo pa pozabiti, da klub ni posameznik, klub so vendar vsi člani, tudi otroci. In ravno naš otrok je naša svetinja, ki jo moramo oblikovati in vzgajati, da nam lahko nekoč to povrne. V Karate klubu se trudimo otrokom ponuditi delo in zabavo, včasih je v pogovoru tudi kakšen nasvet ali življenjska izkušnja, ki bo mogoče komu pomagala v prihodnosti. Vse to se ne plača, pa vendar se pri nas dobi, mi samo upamo, da bo padlo na plodna tla in bo vzcvetelo v čim lepši in čim večji cvet.

Upamo, da ste v branju uživali, da ste mogoče tudi kaj novega izvedeli. Upamo tudi, da ste se ob gledanju slik nasmejali in pa, da je na njih marsikdo našel sebe ali svojega bližnjega.

Nazadnje pa še zahvala vsem, ki v Karate klubu Mislinja delajo, so delali in bodo delali. Hvala tudi vsem, ki ste bili pa ste šli, nam je bilo v čast, da ste bili naši člani.